Znani so nominiranci za letošnjo nagrado kresnik

Žirija za Delovo nagrado kresnik, ki ga vsako leto podelijo na kresni večer 23. junija, je prvi izbor nominirancev razglasila na današnji svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Omenjena dela so najbolj prepričala predsednika žirije Igorja Bratoža ter člane Seto Knop, Kristino Kočan, Tanjo Petrič in Petra Svetino, poroča Delo.

Nominirani so Kresničevje Ajde Bračič, Dete iz gozda Sergeja Curanovića, Obraz Vesne Lemaić, Voranc Toneta Partljiča, Trafikant Romana Rozine, Tam, kjer plešejo tulipani Irene Svetek, Ogenj Aleša Štegra, Obračun Kaje Teržan, Ušabti Agate Tomažič in Iz strasti Ivana Vogriča.

"Zmeraj se zdi podobno, romanov, katerih glas se blešči zaradi avtorjevega ustvarjalnega napora in bi sodili v imenitno deseterico, je več, letos jih je bilo na primer okrog petnajst," je ob izboru povedal Bratož.

Kot je dodal, so se po skrbnem pretehtavanju v žiriji odločili tako, kot so se, a bralcem sodobnega slovenskega romana lahko hkrati prišepne, da "je v lanski beri poleg omenjenih desetih del še enkrat toliko nadpovprečnih naslovov, sledeč medijskim napotkom jih je zlahka najti v knjigarni ali knjižnici".

V širšem izboru so se tako znašla dela petih avtorjev in petih avtoric ter šestih založb. Bračič, Curanović in Teržan so nominirani z romanesknimi prvenci, le eden od nominirancev pa je doslej že prejel kresnika, in sicer Roman Rozina, za monumentalni roman Sto let slepote iz leta 2022. Založbe, pri katerih so nominirana dela izšla, so Beletrina, Goga, LUD Literatura, Litera, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga. Lani je nagrado prejel roman September Ane Schnabl.

Prvi izbor, ki ga bodo čez mesec dni skrčili na pet del, razkriva široko tematsko obzorje slovenskega romanopisja in raznolike slogovne prijeme. "Razkošna ponudba ambicioznih, kompleksnih zgodbenih pustolovščin se razteza od veličastne večgeneracijske freske in ekološko fantastičnih srhljivk, prek soočanja s puščavništvom, iskanjem identitete v krivičnem svetu materialističnega in ideološko skrivenčenega sveta, do absurdistične kriminalke in študije o zločinu in kazni." Ocenil je še, da je "zdravje sodobnega slovenskega romana dobro".